Odprto pismo Transbalkanske solidarnosti

Na Balkanu je trenutno več deset tisoč beguncev in drugih migrantov. Nekateri so nameščeni v uradnih centrih in kampih, veliko število njih pa biva zunaj sistema, kjer jim preživetje lajša pomoč lokalnega prebivalstva in podpora prostovoljcev. S širjenjem virusa bolezni COVID-19 je že tako težka situacija, v kateri so se znašli, postala še težja in zahteva nujno ukrepanje odgovornih lokalnih in mednarodnih akterjev ter solidarnost vseh nas.

Izredno stanje, ki velja tudi v številnih državah v regiji, je vzvod za ohranjanje in utrjevanje družbenih neenakosti ter žal služi kot sprožilec za nadaljnjo stigmatizacijo in zatiranje najbolj ogroženih med nami. Izredno stanje ne bi smelo biti izgovor za nadaljevanje politik izključevanja, zapiranja, izgonov, trpljenja in stisk.

Strah za lastno življenje in življenje drugih okoli nas, s katerim se srečujemo te dni, je za mnoge vsakdan, v katerem živijo že dolgo. Današnja negotovost nas usmerja k radikalnemu premisleku sistema, ki nas z avtomatizmom geopolitičnih, rasnih in razrednih delitev deli in razvršča ter v svoji objestnosti ustvarja odvečne in nezaželene skupine in posameznike po vsem svetu, tudi v naših državah. V teh okoliščinah nam ne preostane drugega, kot da zahtevamo odpravo vsiljenih razlik, utemeljenih na socialnemu in državljanskemu statusu.

Zato pozivamo k ukinitvi uradnih in neuradnih diskriminatornih in dehumanizacijskih praks, prenehanju nasilja na mejah, legalizaciji vseh eksistenc ter zaprtju vseh vrst zapornih in zbirnih centrov, ki omejujejo svobodo gibanja in ne zagotavljajo osnovnih človeških in higienskih pogojev bivanja. Kot posamezniki in posameznice pozivamo k potrditvi vrednosti enakosti in svobode, ki poziva k dejanjem skrbi in solidarnosti.

Hkrati od vlad držav članic Evropske unije, držav v regiji ter vseh pristojnih institucij in organizacij zahtevamo nujni ukrep, da vsem, ki so prisiljeni živeti na ulici, v improviziranih objektih brez minimalnih sanitarnih pogojev ali v neustreznih kolektivnih objektih, omogočijo organizirano nastanitev v humanih, varnih in sanitarnih prostorih. Zahtevamo, da se za vse skupine in posameznike zagotovijo ustrezne razmere za življenje in zdravje ter da se v ta namen nemudoma uporabijo javni, turistični in drugi objekti, na primer prazni zasebni objekti. Sredi pandemije mora biti ustrezna skrb za vse ogrožene prednostna naloga vseh odgovornih javnih politik in vseh odgovornih držav.

V zvezi s tem opozarjamo, da ima posebno odgovornost do beguncev in migrantov, ki so sredi globalne pandemije obtičali v državah Evropske unije, zlasti Evropska komisija, ki ne izbira sredstev in cene, kot to odkrito kažejo njena dejanja na grško-turški in drugih mejah, ko želi zadržati begunce in migrante zunaj meja evropskega ozemlja.

Zahtevamo, da v okviru ukrepov, ki jih pripravljajo lokalne in nacionalne oblasti, pa tudi mednarodne organizacije, kot so IOM in njeni partnerji, ki so v nekaterih državah v regiji prevzele vodilno vlogo pri delu z begunci in migranti, nemudoma organizirajo in aktivirajo mobilne ekipe, ki bodo dostavljale vodo in hrano, razkužila in higienske izdelke vsem ljudem v stiski, ki živijo zunaj uradnih kampov. Nujno je, da se v  ta postopek vključi državljane in državljanke brez omejitev in na prostovoljni osnovi ter v skladu s priporočili zdravstvenih delavcev in epidemiologov.

Državljane in državljanke ter lokalne in mednarodne prostovoljce, ki so prisotni v regiji in želijo kakorkoli pomagati, pozivamo, naj upoštevajo navodila zdravstvenih strokovnjakov in epidemiologov ter tako zmanjšajo tveganje zase in za ljudi, ki jim pomagajo. Vse vabimo k sodelovanju in usklajevanju svojega dela, saj se le tako lahko borimo proti pandemiji strahu in zmanjšamo resna tveganja za najbolj ranljive med nami.

Prav tako pozivamo, da se ljudem, ki že prebivajo v zbirnih centrih po regiji, zagotovi ustrezna zaščita, kakovostna prehrana in higienski pogoji za normalno bivanje. Med njimi je veliko takih, ki spadajo med ranljive skupine, kot so kronični bolniki ali ljudje z oslabljeno imunostjo, zato potrebujejo posebno oskrbo. Zbirni centri v BiH, ki jih upravlja IOM, so v najslabšem stanju in pod mejo dostojanstva. Večina jih je prenatrpana, brez ustreznih pogojev za redno vzdrževanje higiene, brez redne oskrbe s toplo in pitno vodo in brez dostopa do osnovnih higienskih izdelkov in razkužil. Vendar bi odgovorni morali omogočiti stalen dostop do teh osnovnih dobrin in ne zgolj v razmerah pandemije.

Pričakujemo, da se vključijo vsi, ki imajo zmožnost in odgovornosti: agencije ZN in njihovi partnerji, posebej IOM, ki ima največ pooblastil, Zdravniki brez meja, mednarodni Rdeči križ in njihovi lokalni odbori, Danski svet za begunce, Merhamet, Caritas in vse druge organizacije in skupine, ki so vključene v oskrbo ljudi na poti.

Nazadnje zahtevamo, da se vsem ljudem omogoči neoviran dostop do zdravstvenega sistema, da se ljudi na poti obravnava brez diskriminacije in da se v okviru ukrepov za zaščito prebivalstva tudi predvidi ukrepe za zaščito beguncev in migrantov. Zahtevamo, da se jim omogoči dostop do informacij v jezikih, ki jih razumejo, tako o tem, kaj je ta virus, in kako deluje v lokalnem kontekstu ter kako se prenaša in kako se pred njim zaščititi.

V razmerah boja proti pandemiji, izključitev dela prebivalstva v imenu zaščitnih ukrepov, izniči vsa prizadevanja za zaustavitev širjenja. Naše vlade so zakonsko obvezane, da zagotovijo pogoje zdravljenja in prevencije virusne bolezni COVID-19 v sklopu nujne medicinske pomoči. Zato tudi zahtevamo, da oblasti zagotovijo redno brezplačno zdravljenje tudi tej populaciji, zlasti v primerih okužbe z virusom ali suma okužbe. K takšnemu ravnanju nas obvezuje elementarna človečnost in osnovna javno-zdravstvena logika, saj nihče ni varen, dokler niso varni vsi. Obenem ta situacija zahteva previdnost in odprtost ter od nas zahteva organizirano podporo beguncem, migrantom in drugim ogroženim skupinam. Nihče ni varen, dokler nismo vsi zaščiteni!